Občina Piran je skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) izvedla javni projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za vrtec v Luciji.
Predmet projektnega natečaja je predstavljala gradnja novega vrtca Lucija, ki vključuje vrtec Morje Lucija in vrtec la Coccinella Piran s podzemno garažo in zunanjo ureditvijo. Na javni natečaj, ki je bil objavljen na spletnih straneh zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), na Portalu javnih naročil in na spletni strani občine Piran, je prispelo 7 avtorskih rešitev.
V okviru natečaja so avtorji iskali projektne rešitve za objekt, ki bo zadostoval programsko prostorskim zahtevam vrtca z dvaindvajsetimi (22) oddelki. Oblikovno enoten objekt bo združeval funkcionalno ločeni enoti vrtca Morje Lucija s skupno šestnajstimi oddelki in vrtca La Coccinella Piran – Scuola dell’Infanzia La Coccinella Pirano s skupno šestimi oddelki. V dveh kletnih etažah je bilo potrebno predvideti garažo, delno za uporabnike vrtca in delno za zunanje uporabnike. Zasnova objekta je morala zagotavljati optimalno izvedbo investicije in ekonomično investicijsko vzdrževanje. Predvideni posegi vključujejo izvedbo projekta z naravi prijaznimi materiali po principu trajnostne in energetsko varčne gradnje, ki bo zagotavljala dolgo življenjsko dobo objekta, njegovo enostavno vzdrževanje in hkrati zadostila prostorskim in funkcionalnim zahtevam projektne naloge.
Skladno z zaznanimi prostorsko-programskimi problemi in ob zavedanju kompleksnosti naloge je komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov ZAPS, naročnika Občine Piran in predstavnikov obeh vrtcev, oblikovala merila za ocenjevanje in postavila njihove prioritete. Ocenjevalna komisija je rešitve v posameznih natečajnih elaboratih vrednotila po merilih kakovosti urbanistične programsko – funkcionalne, arhitekturne in krajinskoarhitekturne zasnove, merilih gospodarnosti, trajnosti in energetske učinkovitosti ter skladnosti zasnove. Posebno pozornost je natečajna komisija namenila še ohranjanju kakovostne avtohtone drevnine, ki je za obmorske kraje v poletnih mesecih ključnega pomena za kakovost bivanja.
Kot večkrat slišano in rečeno: arhitektura vrtcev je arhitektura, ki vzgaja. Pri ocenjevanju prispelih natečajnih rešitev je natečajna komisija iskala rešitev, ki bi najbolj celovito odgovorila na zgoraj omenjene prostorske probleme območja/kareja/kampusa in hkrati na programske zahteve in potrebe vrtca, obenem pa je imela ves čas pred očmi otroka, ki v najnežnejšem in najbolj razvojnem obdobju svojega življenja, v katerem oblikuje tudi svoje bodoče dojemanje sveta in odnos do soljudi in narave, vsakodnevno vstopa v javno vzgojno-izobraževalno ustanovo in v njej preživi več ur dnevno – torej v svoj drugi dom, ki mora delovati domače in spodbudno. Pri oblikovanju rešitve je bilo za komisijo zelo pomembno merilo tako celotnega stavbnega volumna kot posameznih prostorov, njihova notranja organizacija, ki mora otroku poleg igre, spodbujanja ustvarjalnosti in občutka varnosti zagotoviti tudi enakovredno dostopnost in hitro orientacijo. Enako pomembna je bila fleksibilnost zasnove, ki se lahko prilagaja trenutnim in bodočim potrebam vrtca, obenem pa vzgojiteljem omogoča izvajanje sodobnega kurikuluma, ki v ospredje postavlja povezovanje različnih starostnih skupin in delovanje v širši skupini/skupnosti. Ob tem je zelo natančno analizirala tudi enakovredno obravnavo obeh vrtcev – slovenskega in italijanske manjšine v Sloveniji.
1. nagrado je komisija podelila avtorejm:
Rok Jereb, univ. dipl. inž. arh.
Blaž Budja, univ. dipl. inž. arh.
Maja Slapernik, univ. dipl. inž. arh.
Nina Majoranc, univ. dipl. inž. arh.
Manica Lavrenčič, mag. inž. arh.
Petra Stojsavljević, univ. dipl. inž. arh.
krajinska ureditev:
dr. Dušan Stupar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Avtorji natečajne rešitve so zelo dobro razumeli kompleksnost natečajne naloge in zahtevnost obstoječega stanja območja ter podali rešitev, ki je celovito odgovorila na prostorske probleme, obenem pa najbolje zasnovala tudi novo stavbo, v kateri bosta odlično in enakovredno delovala oba vrtca – slovenski in italijanske manjšine.
Kompaktno zasnovan atrijski objekt novega vrtca so smiselno umestili proti severnemu robu parcele vrtca, tako da na južni in zahodni strani nastane večja zvezna površina za ograjeno otroško igrišče. Na severni strani novega objekta so naredili javno peš povezavo v smeri vzhod-zahod, ki se na zahodni strani razširi v razširjeno odprto javno ploščad. Nanjo so navezali širšo pot v smeri sever-jug, ki smiselno povezuje obe osnovni šoli – slovensko in italijanske manjšine – z novim vrtcem. Ob tem so obstoječi osnovni šoli pustili prostor za njeno morebitno širitev. Nova ploščad oziroma plaza v urbanističnem smislu osredini celotno območje, z neposredno navezavo na parcelo novega vrtca, s premišljeno izbranim programom pa je primerna tudi za igro in raziskovanje vrtčevskih otrok. S to potezo so avtorji obstoječi kaotični prostor uredili in uravnotežili: nove javne povezave in javna ploščad ne omogočajo zgolj prehoda, srečevanja in druženja, ampak tudi orientacijo znotraj območja med obstoječimi stavbnimi volumni.
Umestitev novega objekta vrtca smiselno sledi smerem oziroma orientaciji ostalih javnih objektov kampusa, ob tem pa ohranja obstoječo skupino borovcev na južni strani, ki bodo novemu objektu zagotavljali naravno senčenje in dobro mikro klimo. Njegov volumen je zasnovan atrijsko, kar je za program vrtca odlična rešitev, saj omogoča varno igro otrok, vzgojiteljem pa hiter pregled nad dogajanjem. Predlagani atrij je uporaben v vseh letnih časih. Posebno kakovost mu daje raščen teren, ki omogoča zasaditev dreves, čemur je prilagojena tudi zasnova garaže.
Z umestitvijo in orientacijo objekta ter s pozicijo vhodov so avtorji prostor urbano uredili in smiselno gradirali od javnega (plaza), do poljavnega (vstopna ploščad, atrij) in zasebnega (vrtec) nivoja. Zelo premišljeno so izkoristili različne višine terena: vstopno ploščad z glavnim vhodom v vrtec so umestili na zahodno stran parcele, od koder prihaja večina staršev z otroki. Ploščad so, ločeno od avtomobilskega prometa, postavili na obstoječi nivo sedanjega parkirišča in jo s klančino pod novo stavbo povezali z vstopnim atrijem. Tako novi volumen vrtca deluje nižje in je zato bližje merilu otrok, nadstropna etaža pa je že nadstrešek nad vstopnim delom.
Avtomobilski promet poteka le po Fazanski cesti do uvoza v garažo na JZ delu parcele, ostali del območja pa je prometno popolnoma razbremenjen. Peš dostopi do vseh vhodov so s prometnega stališča varni, saj so ločeni od avtomobilskega prometa in jih le-ta ne seka. “Drop-off” je organiziran na smiselno preurejenem obstoječem parkirišču na zahodni strani. Z varnostnega, prometnega, funkcionalnega in oblikovnega vidika je dobra tudi umestitev uvozne klančine v garažo na jugo-zahodni del parcele. Streha nad uvozno klančino je nasuta in uporabna kot igralna površina, obenem pa ščiti pred hrupom s ceste in z uvozne klančine. Posebno pozornost so avtorji namenili dostopnosti s kolesi in za njihovo parkiranje predvideli nadkrito kolesarnico v SZ vogalu pritličja novega objekta, ob vstopni klančini, kamor so smiselno umestili še javni vhod v garažo, ki je v neposredni bližini nove plaze in peš poti. Dodatna stojala za kolesa so ob novi peš povezavi, na robu predvidene plaze.
Posamezni prostori/programi so smiselno razporejeni: večnamenski dvovišinski prostor v severnem traktu je možno pregraditi, tako da ga lahko hkrati uporablja več skupin. Dodatni vhod na severni strani (s plaze ali z garaže) omogoča popoldanski najem za zunanje uporabnike ali organizacijo večjih krajevnih dogodkov, čemer so namenjene tudi tribune, dostopne iz prvega nadstropja.
Igralnice so orientirane na vzhod in jug, prva starostna stopnja je v pritličju, druga v nadstropju. Po dva para igralnic se lahko med seboj povežeta, kar zlasti v popoldanskem času eni vzgojiteljici omogoča nadzor nad dvema igralnicama. Dodatni prostori imajo pogled na atrij, oblikovani so kot zalivi razširjenih hodnikov, s čimer so avtorji racionalizirali »mrtve površine« komunikacij in s tem tudi finančni vidik gradnje. Sanitarije za zunanje igrišče so znotraj novega objekta, a neposredno dostopne z igrišča, kar je v izvedbenem smislu racionalno zaradi ogrevanja in razpeljave instalacij. Upravi obeh vrtcev sta ločeni, ob obeh krajših stranicah atrija, obenem pa hitro dostopni z vseh strani.
Organizacija dvoetažne garaže zgolj pod objektom je pregledna in racionalna v prostorskem in finančnem smislu, ob tem pa osrednjemu atriju pušča raščen teren, kar je natečajna komisija posebej pozdravila. V prvi kleti so poleg kuhinje in dostave še tehnični prostori vrtca ter parkirišče službenih vozil, v pritličju ob tovornem dvigalu pa je ekološki otok.
Premišljeno izbrani in umeščeni so programi znotraj in tudi izven parcele vrtca, ki jih lahko ob spremstvu vzgojiteljev, učiteljev ali staršev uporabljajo otroci vrtca, šolarji in seveda vsi ostali. Na skupni javni ploščadi so zeleni otoki, senčna pergola in multifunkcionalna igralna površina, ob novi športni dvorani pa eksperimentalno polje z zelenjavnimi in zeliščnimi gredami. Ograjeni del igrišča je enoten, topografsko oz. višinsko raznolik, z različnimi igrali, ki spodbujajo motoriko in ustvarjalnost otrok. Dobro je rešen obstoječi vhod v zaklonišče na JV delu: z dodatnim nasutjem je ublažen naklon hribine nad zakloniščem, da postane primerna igralna površina.
Avtorji so s predlagano arhitekturno zasnovo in oblikovanjem fasad odgovorili na ekološka in trajnostne vidike sodobne gradnje: orientacija objekta, senčenje, naravno prezračevanje, ugodna mikroklima, dosežena s polprosojno fasadno opno in z zelenjem ter uporaba naravnih virov, ki jih je ob sprejemljivih stroških moč vključiti v zasnovo novega objekta. Ob tem predlagajo še vzporedni sistem za pretakanje in rezervoar za hrambo nepitne vode, ki se lahko uporablja za splakovanje wc školjk ali zalivanje. Na ravno streho objekta je možno naknadno montirati sončne panele za pridobivanje EL energije, ki »skriti« za venčni zid ne bodo kazili videza novega vrtca, saj bodo vidni le s ptičje perspektive.
Zasnova krajinske ureditve oblikovanja zunanjega prostora vrtca in širšega območja s povezovalno potezo V-Z in proti S je konceptualno in oblikovno jasna. Z ureditvijo notranje hrbtenice širšega območja se povezuje vstopni vzhodni del s parkirišči in vrtcem ter večnamenskimi javnimi odprtimi površinami s športom na vzhodu, v smeri severa pa s šolskim območjem. Z zasnovo avtorji ohranjajo potenciale drugih zavodov v območju, npr. igrišče italijanske šole in prostor za širitev osnovne šole, hkrati pa ustvarjajo osrednji večnamenski prostor območja. Zasnova zelo uspešno naslovi vstopni prostor v objekt vrtca, tako glede funkcionalnih zahtev, kot zahtev glede izvedbe faznosti in načela enakovrednosti za otroke obeh vrtcev. Dostop v vrtec z zahoda je oblikovan kot širša vstopna ploščad, preko katere je prehod v osrednji prostor vrtca, zeleni atrij. Kakovost celotne zasnove se kaže tudi v odgovoru na danosti lokacije, predvsem s predvidenim konceptom možnosti uporabe okoliških površin za potrebe vrtca, dolgoročne širitve vrtčevskega igrišča na vzhod, ter z ustrezno zaokroženostjo območja osrednjega vrtčevskega igrišča. Natečajna rešitev je bolj uspešna pri zagotavljanju raščenih površin (tudi v osrednjem atriju vrtca, kjer je predvidena zasaditev dreves), ohranitvi obstoječe vegetacije v območju igrišča in izkoristku obstoječega reliefa zaklonišča v zasnovo. Z idejo njegovega povečanja oz. podaljšanja nasutja in prestavitvijo vhoda v zaklonišče se zagotovi dodatne površine igrišča ob ohranjanju funkcionalno ločenega javnega dostopa. Ideja oblikovanja zunanjega prostora je ustrezna in izkazuje kakovost na več nivojih.
Novi vrtec s svojim gabaritom, konzolnimi volumni nadstropja, z naborom arhitekturnih elementov (plaza, pergola, fasadna senčna polprosojna opna) in barv (opečna terra rossa) ter z oblikovanjem zunanjih ambientov in izborom zelenja tako v pomenskem kot v oblikovnem smislu spoštuje naravni in kulturni kontekst ter ohranja identiteto ožjega in širšega območja Lucije. Urejeno območje izboljšuje kakovost bivanja ožji okolici in krajanom Lucije. Zaradi kompleksnosti rešitve, ki v urbanističnem, arhitekturnem in funkcionalnem smislu premišljeno in celovito odgovarja na zahteve natečajne naloge in hkrati na potrebe, želje in pričakovanja uporabnika ter jih v nekaterih elementih celo nadgrajuje, ob tem pa odlično ureja tudi širše natečajno območje, je komisija projektu soglasno podelila 1. nagrado.
