Na Rogli se je v nedeljo popoldne sklenil 3. zimski paralimpijski tabor za družine, ki ga je organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK). Tabora se je udeležilo 20 družin, kar je največ do sedaj, skupno pa je sodelovalo 60 udeležencev. Med njimi je bilo 28 otrok, od tega 19 otrok in mladih z invalidnostmi, starih med 6 in 25 let.
Gal, biskiji in monoskiji
Zimski paralimpijski tabor za družine na Rogli je bil in ostaja namenjen povezovanju, športnim dejavnostim in izmenjavi izkušenj v spodbudnem ter dostopnem okolju. Tabor se je začel v četrtek, 29. januarja, ko so si nekateri udeleženci ogledali smučarsko tekmo udeležencev 17. smučarskega kampa, ki ga je med 27. in 29. januarjem na Rogli organizirala Zveza paraplegikov Slovenije.
Za uvod v tabor so se vsi zbrali v Snežni dvorani, kjer sta jih pozdravila Majda Vesel Kočar, vodja tabora, ter Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS-SPK. Predstavila se je tudi ekipa, ki je do nedelje skrbela za mlade udeležence.
Udeleženci so se že v četrtek seznanili z biskiji in monoskiji, pripomočki, ki omogočajo varno in dostopno smučanje. Navdihujoč uvod v zimsko dogajanje je pripravil Gal Jakič, nekdanji paralimpijec, ki je z udeleženci delil svojo življenjsko zgodbo in izkušnje. Sledilo je učenje plesne koreografije na himno parašportnikov Ta tempo, ki nas jo je v sodelovanju z Zalo Hoblaj in Nastijo Fijolič naučil Klemen Pirman.
»Na Rogli sem se imel zelo dobro. To je kar pravilo na Rogli. Zelo lepo je bilo videti mlade športnike, ki so se udeležili 3. zimskega paralimpijskega kampa. Vesel sem, ker sem videl mlade in nasmejane obraze ljudi, ki jih zimski športi veselijo, saj v parašportu najdejo zadovoljstvo in srečo. Imel sem možnost, da sem se družil z njimi in njihovimi starši. Za vse skupaj je bila to izjemna izkušnja,« je poudaril Gal Jakič.
Smučanje, varnost in strokovna podpora
V smučanju so se preizkusili vsi otroci z invalidnostmi ter tudi večina njihovih bratov in sester. Smučanje je potekalo v dveh večjih skupinah – hodečih in sedečih smučarjev. Sedeči smučarji so se glede na vrsto invalidnosti vozili z biskiji ali monoskiji. Za varnost in kakovostno izvedbo je skrbelo 13 vaditeljev in spremljevalcev, sedečim smučarjem pa so se vsak dan pridružili tudi Lekovi prostovoljci. Za organizacijo in strokovno vodenje smučarskih aktivnosti sta skrbela dr. Nika Šuc, inštruktorica paraalpskega smučanja, vodja ekipe sedečih smučarjev, ter Žiga Kobaševič, vodja ekipe hodečih smučarjev.
Kamp v ZDA in Trkaj
V petek so bili udeleženci prvič na snegu, razdeljeni v skupini hodečih in sedečih smučarjev. Dopoldne so v dvorani potekale športne aktivnosti pod vodstvom regijske koordinatorke projekta Aktivno inkluzivno, Ane Hrbljan. Popoldne je Ilija Avramoski predstavil kamp v Združenih državah Amerike, ki se ga je konec oktobra udeležilo pet mladih športnikov, svojo izkušnjo pa sta predstavila tudi Tristan Majcenovič in Luka Stanar. Predstavitve se je udeležila tudi Mateja Jurič, predstavnica ameriškega veleposlaništva, ki je omogočilo njihovo udeležbo.
Anja Pečaver je predstavila osnove curlinga, v katerem so se udeleženci tudi preizkusili. Večer je v odličnem vzdušju zaokrožil nastop Trkaja (Roka Terkaja), avtorja pesmi Ta tempo, himne slovenskega parašporta, ki jo je napisal leta 2020.
Lekova prostovoljca in Tačke pomagačke
Tudi sobotno dopoldne so mladi in njihovi starši preživeli na belih strminah, sočasno pa so v dvorani potekale športne aktivnosti pod vodstvom Ane Hrbljan in Špele Cesar, regijskih koordinatork projekta Aktivno inkluzivno. Skupaj je na taboru sodelovalo šest regijskih koordinatorjev, ki so se aktivno vključevali v športne aktivnosti ter obenem navezovali stike s starši iz svojih regij.
Sobotno popoldne je potekalo ločeno za starše in otroke. Lekova prostovoljca sta za otroke pripravila delavnico s kemijskimi eksperimenti, medtem ko je Anja Pečaver s starši vodila pogovor o izzivih, s katerimi se starši in otroci soočajo v šolskem in domačem okolju.
Nedeljsko dopoldne je bilo znova namenjeno smučanju in zaključnim igram, ki so jih zaradi nizkih temperatur nekoliko prej zaključili. Tudi zadnji dan so pri aktivnostih pomagali Lekovi prostovoljci, v zaključnem delu pa so se otroci razveselili tudi dveh psov iz društva Tačke pomagačke. Udeleženci so se razšli polni vtisov in z obljubo, da se znova srečajo poleti v Laškem.
»Zimski tabor za invalide in njihove družine, ki poteka konec meseca januarja, je udeležencem iz vse Slovenije ponudil edinstveno priložnost za aktivno in vključujoče preživljanje zime v gorskem okolju. Tabor je bil namenjen osebam z različnimi vrstami invalidnosti ter njihovim staršem. V ospredju so bile prilagojene zimske športne aktivnosti, kot so smučanje s prilagoditvami, udeleženci pa so se lahko udeležili tudi različnih športnih aktivnosti v dvorani. Program je potekal pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev, vaditeljev in spremljevalnega osebja. Posebna vrednost tabora je bila in ostala v dostopnem okolju Rogle, ki s prilagojeno infrastrukturo omogoča varno gibanje in polno vključevanje udeležencev v vse aktivnosti. Poleg športnega programa tabor spodbuja tudi socialno povezovanje, izmenjavo izkušenj ter krepitev samozavesti in občutka pripadnosti. Zimski tabor ni zgolj športni dogodek, temveč prostor, kjer se rušijo ovire, gradijo nova prijateljstva in dokazuje, da sta gibanje in narava s prilagoditvami dostopna vsem, šport pa ostaja most socializacije,« je nad taborom navdušeno povedal Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS-SPK.
Zveza ŠIS-SPK bo poleti v Laškem organizirala tudi poletni paralimpijski tabor za družine.
foto: Jure Gašparič in Nastija Fijolič
