Bralni klub kot dejavna oblika izražanja stališč in odkrivanja lepot ter globin pisane besede

V Mestni knjižnici Izola je konec septembra bralni klub KIRA KNJIGA dopolnil prvo leto delovanja. V klubu se srečujemo vsi tisti, ki nam pogovori o vremenu, politiki ali barvi laka za nohte niso dovolj in bi si želeli vsaj občasno dotakniti česa bistvenega. Poleg ljubezni do branja nas povezuje tudi misel ameriško-japonskega jezikoslovca S. I. Hayakaweja, ki je dejal, da ni res, da imamo samo eno življenje. Če znamo brati, lahko živimo toliko življenj in toliko različnih življenj, kolikor si želimo. Tako smo v našem bralnem klubu (pre)živeli že za celo kopico osupljivih usod. O njih si delimo občutke in misli, oživljamo lastne spomine, ki jih v nas prebudi določen razvoj dogodkov v zgodbah, mogoče celo celimo rane, ki smo jih potisnili v nezavestno in jih napisane besede pobožajo in pogrejejo kot skodelica najboljšega čaja. Zanimivo je opazovati, na kakšen način se vsakega bralca posamezno besedilo dotakne, čemu daje poudarek, ob katerem stavku zadrhti, ob katerem dogodku se vznemiri, s katerim junakom se poistoveti. Vsak izmed sodelujočih doživlja posamezno knjigo po svoje, drugače od mene, tebe ali nje oz. njega. Zato se je lepo srečevati, deliti misli in pozorno poslušati sočloveka – sobralca in sobralko. Ob knjigah se lahko smejimo ali jokamo, se žalostimo ali veselimo, kimamo ali bentimo … predvsem pa z njimi rastemo in zorimo. In kdo ve, mogoče izvemo tudi kaj več o tem, kdo smo in kam gremo.

bralni_klub_kira_knjiga

Srečanja bralnega kluba potekajo na vsake tri tedne. V dosedanjih devetnajstih srečanjih smo pod drobnogled vzeli mnoge slovenske in nekaj tujih književnih del, vsako srečanje pa začenjamo s kančkom poezije. Bralni klub KIRA KNJIGA občasno preraste v KIRO KNJIGO V ŽIVO – literarno prireditev, na kateri v goste povabimo avtorja oz. avtorico, ne pozabimo niti na prevajalce, in se z njimi pogovarjamo o njihovem ustvarjanju, jih osebno pobaramo, zakaj, kako, kdaj … je to ali ono napisal, spesnil, prevedel. Na takih večerih vedno znova ugotavljamo, da so ustvarjalci, čeprav ljudje iz mesa in krvi, vendarle posebna bitja … pogosto tihi in pronicljivi opazovalci. In z veliko radostjo odkrivamo, da kakšnega od njih najdemo že za prvim vogalom.

Skozi leto smo se z veseljem zatekali v zavetje Pravljične sobe v našo Mestno knjižnico in brali večinoma sodobne domače, a tudi tuje avtorje, štiri poletna srečanja bralnega kluba pa smo izvedli v Knjižnici med oljkami v Arheološkem parku Simonov zaliv v Izoli. Okolje nas je navdihnilo, da smo se posvetili antični književnosti in odkrivali, v kolikšni meri nas ta literatura, ki pomeni temelj naše civilizacije, nagovarja danes. Pri treh nadaljnjih srečanjih bomo vključili tudi določene pravne vidike branja umetnostnega besedila, in sicer bomo v sodelovanju z zavodom Primorsko svetovalno središče, Koper (PRIMSS) ob pogovoru o prebranem izpostavljali tudi pravno-etična vprašanja. Ozaveščanje o pravnih polemikah bo PRIMSS izvajal znotraj projekta Brezplačno pravno svetovanje za občane Izole, ki ga sofinancira občina Izola.

Bralni klub sicer vodi literarna kritičarka in prevajalka Diana Pungeršič. Udeležba v bralnem klubu pa je brezplačna. Naslednjič se na KIRI KNJIGI srečamo v četrtek, 27. oktobra 2016, ob 18. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola. Če to jesen slučajno še niste luščili fižola, je knjiga Traktat o luščenju fižola poljskega pisatelja Wiesława Myśliwskega več kot primeren nadomestek. Kajti kdor je kdaj družno luščil fižol ali pa počel kakšno podobno družabno kmečko opravilo, prav dobro ve, da se fižol ne lušči le zaradi kruljenja v želodcu, temveč utegnejo zgodbe, ki se napletejo med zbranimi, potešiti tudi njihovo duhovno lakoto. Eden ključnih sodobnih poljskih pisateljev Wiesław Myśliwski je v knjigi naluščil za debelo pest drobnih zgodb, usod, življenj. V teh spominih, doživetjih in razmišljanjih pisane druščine likov je skrito stoletje, nemara tisočletje, njihovo zavedno in nezavedno, preteklost in prihodnost, smrt in rojstvo. Kolektivni spomin poljskega naroda – naroda, ki pisatelja, kot zapisuje v spremni besedi prevajalka dela Staša Pavlović, obožuje in bere. Zakaj ga ne bi tudi vi? Pridružite se nam.

 

Ksenija Orel

Sorodni članki